JAGODIČJE IN OREHI

JAGODIČJE IN OREHI

Raznoliko jagodičje: Rdeče, rumene in črne MALINE, sibirske BOROVNICE, rdeč, bel in črni RIBEZ, ROBIDE, KOSMULJA, TAYBERRY. Naročilo je možno, po povpraševanju na najin email: kmetija.zelenipasnik@gmail.com. Cena za 1 kg malin je 15€. Preberite več o zgodbi, kako je nastal najin nasad.

Samo od mesa se ne da živeti. Ampak da bi se v večjem obsegu lotila pridelave zelenjave, nama ni nikoli najbolj dišalo, najbrž ker je tam delo res še veliko bolj intenzivno. Pri ovcah imaš dela načeloma za okrog pol ure na dva dni, pri piščancih pol ure na dan in enkrat na mesec en dan za koline; ko imaš poln vrt zelenjave, ki jo je treba dnevno obirati, pa količina dela kar precej poskoči. Je pa prednost vrtnarske pridelave, da je zaslužek na površino precej večji, pa še čez zimo, ko ni sezone, si prost.

Ampak vseeno so rastline ključen del najine kmetije. Poleg zelnatih rastlin v travni ruši, ki jih pasejo najini rastlinojedci, igrajo pomembno vlogo tudi drevesa in grmičevje. Ker kmetija, ki jo obdelujeva, s svojimi 3 hektari ni ravno velika (pravzaprav je celo premajhna, da bi lahko na kmetijskih razpisih kandidirala kot majhna kmetija), nama je zelo pomembno, da površine čim bolje izkoristiva. 

Izkoristek površine recimo pomeni, da sva na travniku pod hišo, kjer paseva piščance, letos zasadila vrste jagodičja (rdeč, bel in črn ribez, kosmulja, rdeče, rumene in črne maline, robide, tayberry in sibirske borovnice). Razmak med njimi je 6 metrov, tako da je vmes še vedno dovolj prostora za pašo. Sadila sva direktno na travnik, v globoke luknje, izvrtane s svedrom za zemljo in ob pomoči najinih prijateljev. Da bi zmanjšala potrebo po pletju, sva na travo položila karton, nanj nasula kompost in tega pokrila z zastirko iz sekancev. Učinek je bil trojni: gnojenje, preprečevanje plevela in zadrževanje vode v tleh. Ko so tla na travniku že čisto suha, lahko odgrneva zastirko in je pri koreninah malin še vedno lepo vlažno. Grmičevje bo v nadaljevanju, ko bo še zraslo, nudilo precej zaščite pred vetrom, piščanci pa ga bodo v zameno gnojili in pleli. Površina travnika bo na koncu zaradi pridelka jagodičja prinesla precej večji donos kot če bi ga uporabljala le za pašo, obe panogi pa bosta imeli pozitiven vpliv ena na drugo, čemur bi strokovno rekli sinergija.

In podobno, malo po spletu okoliščin ali pa vizionarstvu Mihove mami in dedija, smo že pred skoraj desetletjem na enem od travnikov, ki je najbolj na strmini, zasadili nasad orehov. Od prvotnih 50 jih je, zaradi slabega rastišča v bregu in na precej skalovitem terenu z razmeroma siromašnimi tlemi, preživelo okrog 45. Travnik smo v preteklosti pokosili enkrat letno z BCS kosilnico, okrog 4 ure dela za pol hektara travnika, da se ni preveč zarastel. Gnojili smo z mineralnimi gnojili, da bi orehi bolje rasli. Učinek je bil pa precej slab, deloma zaradi slabe lege, deloma zaradi pomanjkanja mikroorganizmov v tleh (mineralna gnojila niso ravno najbolj koristna za življenje v tleh, ampak o tem več kje drugje). 

Kljub temu pa je ideja o zasaditvi visokodebelnega sadnega drevja na razmeroma velike sadilne razdalje (15×15 metrov ali več) zelo dobra in jo bova s časom razširila še na ostale pašnike. V tujini takemu sistemu pravijo “agro-forestry”. Drevesa na tako velikih razdaljah ne senčijo trave do te mere, da bi jo zadušila, prej z delnim senčenjem pomagajo travi, da poleti v suši ni v takem stresu. Hkrati nudijo senco in zavetje živalim, ki se tam pasejo, te pa jih, v zameno, gnojijo. In končno, enkrat letno nam na površini, kjer so pred tem prihodek prinašale samo živali, še obrodijo sadje. Košnja in spravilo mrve s traktorjem na takem travniku bi bila zaradi dreves sicer precej otežena, ampak če ga pokosijo živali, nam s tem prihranijo tako čas kot energijo. Tako namesto v traktorje in opremo denar vlagamo v tla, kjer zaradi nadzorovane paše vedno bolje uspevajo mikroorganizmi. Ti so pa ključni, da hranila v organski snovi, ki jo živali z gaženjem in kakci vnašajo v tla, postanejo dostopna rastlinam, ki zato bolje uspevajo.