OVCE

OVCE

Ovce nama pomagajo obnavljati travnato rušo s pašo, teptanjem trave in gnojenjem. So krasne sopotnice na najini poti, hvaležne in preproste. V letu 2023 bo na voljo jagnjetina ter volna za na vrtove in za visoke grede. Stremiva k temu, da bi bila najina čreda čim bolj odporna na notranje parazite. Želiva vzgojiti res kvalitetno čredo ovc, ki ne potrebuje rednih obiskov veterinarja in zna poskrbeti za svoje mladiče. 

Klarina družina je od nekdaj jedla jagnjetino. Njen dedek v Zasavju že leta redi ovce in ko sem prvič poskusil njihovega pečenega jagenjčka, sem bil res presenečen, da je tako dober! Pri nas doma ga nikoli nismo jedli in imel sem idejo, da jagnjetina preveč smrdi. Pa so me podučili, da smrdi samo, če se jagnje ni dobro prehranjevalo in če tudi zakol ni bil pravilno opravljen. Želja po svoji domači jagnjetini je bila dovolj močna, da sva si rekla: če že imamo travnike, in če imava itak tudi druge živali, dajva si kupit ovce, da bodo pasle naše travnike in da bomo imeli svoje meso!


Ovce so poleg čisto proizvodnega vidika (jagenjčki za meso) na najini kmetiji ključnega pomena tudi za obnavljanje in vzdrževanje trave na pašnikih. Po tem ko je moj dedi pred leti zaradi zdravstvenih težav opustil kmetovanje, so se tla na travnikih precej izčrpala. Z vsakoletno košnjo in odsotnostjo gnojenja trava raste vse slabše in je manj odporna na sušo. Kot povsod v naravi morajo hranila tudi na travnikih krožiti. Če le jemljemo, je učinek vedno manjši. Obnovitveno kmetijstvo, ki je v tujini že bolj poznano, v Sloveniji pa šele v povojih, poskuša obrniti ta trend in namesto jemanja stavi na vračanje snovi v ekosistem. To vračanje pa je najlažje doseči prav s pašo (ovc, goveda, celo perutnine). 


Živali pri nadzorovani paši pasemo kratek čas na majhni površini. S tem živali dobro pogazijo, pojedo in pognojijo travno rušo, torej dobijo dovolj hrane za normalen razvoj, trava pa dobi signal, da se mora obnoviti, ker je bila prizadeta, in dovolj hranil, da to hitro stori. Živali naslednji dan (ali čez dva, največ tri dni) že premaknemo na nov majhen del pašnika, kjer se zgodba spet ponovi. Hkrati pa ruša, kjer so bile živali včeraj, že pridno raste in je v nekaj tednih (odvisno od letnega časa) že spet v kondiciji kot pred pašo, ter tako pripravljena na nov krog. Če pri premikanju črede spoštujemo potrebno obdobje počitka ruše, se ta obnavlja in je vedno boljšem stanju, naša obnovitvena kmetija pa posredno tudi. 

(Piše: Miha)